Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je v torek uradno podpisala odlok o razpisu rednih volitev v državni zbor, ki bodo potekale v nedeljo, 22. marca. Z razpisom so bili določeni ključni roki za volilna opravila, ki se bodo uradno pričela v ponedeljek. Od tega dne bo mogoče oddati podpise podpore posameznim kandidatnim listam, stranke pa bodo začele s formalnimi postopki vložitve kandidatur. Predsednica je ob razpisu državljanke in državljane pozvala k aktivni udeležbi na volitvah, saj te predstavljajo temelj demokratične ureditve in priložnost za sooblikovanje prihodnje smeri države. Poleg samega datuma volitev je predsednica podala tudi opozorilno sporočilo glede pomena spoštljivega političnega dialoga v predvolilnem obdobju. Pričakovati je, da se bo intenzivna volilna kampanja osredotočila na ključna gospodarska in socialna vprašanja, s katerimi se država trenutno spopada.

Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je v torek uradno podpisala odlok o razpisu rednih parlamentarnih volitev, ki bodo potekale 22. marca. Odločitev predsednice države sproža uradni volilni postopek v Sloveniji, ki je članica zveze NATO in Evropske unije. Pričakovati je, da bo volilna tekma za 90 sedežev v državnem zboru tesna, saj se politični akterji že pripravljajo na kampanjo. Predsednica Pirc Musarjeva je ob podpisu odloka poudarila pomen poštenega volilnega procesa. Izpostavila je, da bo posebno pozornost namenila morebitnim dezinformacijam in poskusom manipulacij, ki bi lahko prihajali tudi iz tujine. Redne volitve bodo pokazale razmerje moči v slovenskem političnem prostoru, kjer bodo volivci odločali o novi sestavi zakonodajne oblasti za naslednje štiri letno obdobje.

Indijska volilna komisija (ECI) je v torek objavila osnutek revidiranega volilnega imenika za zvezno državo Utar Pradeš, iz katerega je bilo po posebnem postopku intenzivne revizije (SIR) odstranjenih 2,89 milijona volivcev. Od skupno 154,4 milijona registriranih volivcev v tej najštevilčnejši indijski zvezni državi so v novem osnutku ohranili 125,5 milijona imen oziroma 81,3 odstotka prejšnjega seznama. Glavni volilni uradnik države je pojasnil, da so s seznama izbrisali osebe, ki so umrle, se preselile ali so bile v sistemu zabeležene večkrat. Podrobnejša analiza podatkov je razkrila, da je med odstranjenimi imeni približno 4,6 milijona pokojnih volivcev in 2,55 milijona podvojenih vpisov. Namen obsežne revizije je bil zagotoviti integriteto volilnega procesa in preprečiti morebitne zlorabe na prihodnjih volitvah. Kljub drastičnemu zmanjšanju števila volivcev uradniki poudarjajo, da gre za nujen tehnični popravek, ki odraža dejansko stanje na terenu, saj so bili seznami v preteklosti obremenjeni z zastarelimi in netočnimi podatki.

Nacionalna volilna komisija je v noči iz ponedeljka na torek, 6. januarja 2026, objavila, da je Faustin-Archange Touadéra, aktualni predsednik Srednjeafriške republike, ponovno izvoljen že v prvem krogu predsedniških volitev, ki so potekale 28. decembra 2025. Prejel je 76,15 % glasov.

Venezuelska opozicijska voditeljica in lanskoletna nobelova nagrajenka za mir Maria Corina Machado je v intervjuju za Fox News napovedala, da se namerava v domovino vrniti v najkrajšem možnem času. Machadova, ki velja za eno najostrejših kritičark režima v Caracasu, trenutno ne razkriva svoje natančne lokacije, potem ko je decembra lani tajno zapustila Venezuelo in odpotovala v Oslo. Njena vrnitev bi lahko dodatno zaostrila politično napetost v državi, kjer si opozicija prizadeva za demokratične spremembe. Machadova je poudarila svojo zavezanost nadaljnjemu boju za politično svobodo v Venezueli, vendar podrobnosti o načinu ali točnem datumu vrnitve zaradi varnostnih razlogov ostajajo neznane. Trenutno se po lastnih navedbah nahaja v tujini, od koder usklajuje mednarodno podporo za opozicijsko gibanje.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob podpisu odloka o razpisu državnozborskih volitev napovedala, da bo v sredo v Državni zbor posredovala novo ime kandidata za guvernerja Banke Slovenije. S poslanskimi skupinami se že pogovarja o tem.

Faustin-Archange Touadéra je bil ponovno izvoljen za predsednika Srednjeafriške republike, s čimer si je zagotovil tretji mandat po večinski zmagi na predsedniških volitvah prejšnji mesec. Začasni rezultati so to potrdili, kljub temu da je glavna opozicijska koalicija volitve bojkotirala. Touadéra je znan kot eden izmed najbližjih zaveznikov Rusije v Afriki.

Potpredsednik vlade Filip Ivanović je izrazil zadovoljstvo nad sprejetjem niza volilnih zakonov, ki naslavljajo ključne pomanjkljivosti dosedanjega volilnega sistema. Po njegovih besedah objedinjanje volitev v enem dnevu sprošča politične okoliščine in usmerja pozornost na odločitve z realnim pomenom. Poudaril je, da s sprejetjem volilne reforme krepimo demokratične procese in se približujemo Evropski uniji, kar je še posebej pomembno v zaključni fazi pogajanj o pristopu k EU, kjer ključne reforme potrebujejo enotno podporo političnih akterjev.

Predsednik Slonokoščene obale, Alassane Ouattara, je napovedal nadaljevanje velikih infrastrukturnih projektov z namenom krepitve nacionalne integracije in razvoja ozemlja. V Senegalu pa je predsednik Bassirou Diomaye Faye v svojem novoletnem nagovoru ocenil preteklo leto in predstavil ambiciozen program za leto 2026.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je po objavi novic o domnevnem zajetju Nicolasa Madura s strani ameriških oblasti razglasila konec režima in pozvala k takojšnji tranziciji oblasti. Machado je Edmunda Gonzaleza Urrutio označila za edinega legitimnega predsednika Venezuele in zahtevala, da nemudoma prevzame vodenje države. V svojem javnem nagovoru je poudarila, da je nastopila "ura svobode", ter državljane pozvala k aktivaciji. Napetosti v državi so dosegle vrhunec po dolgotrajnem obdobju politične nestabilnosti in mednarodnih tiskov, ki so jih stopnjevale predvsem Združene države Amerike. Machado, ki se je v zadnjem času nahajala na neznani lokaciji oziroma v tujini, je s svojim nastopom potrdila namero o vrnitvi v domovino. Čeprav so informacije o usodi Nicolasa Madura sprva prišle iz virov blizu ameriškim organom pregona, opozicija v njih vidi priložnost za vzpostavitev demokratične ureditve, h kateri so stremeli že od spornih volilnih procesov v preteklosti.

Osrednja volilna komisija Bosne in Hercegovine (CIK) je uradno določila, da bodo ponovljeni predčasni izbori za predsednika Republike Srbske potekali v nedeljo, 8. februarja 2026. Odločitev se nanaša na 136 volišč v 17 volilnih enotah, kjer so bili rezultati predhodnega glasovanja razveljavljeni zaradi ugotovljenih nepravilnosti. Ta korak sledi nujni seji komisije, ki je bila sklicana po temeljiti analizi kršitev, ki so zaznamovale prvotni volilni postopek. Ponovljeno glasovanje bo ključno za določitev naslednika na čelu te entitete, pri čemer se pričakuje oster politični boj med kandidati vladajoče koalicije in opozicije. Proces podrobno spremljajo tako domači kot mednarodni opazovalci, saj so predhodne nepravilnosti povzročile precejšnjo politično nestabilnost in nezaupanje v volilni sistem. Razpis novih volitev predstavlja poskus stabilizacije razmer in zagotovitve legitimnosti predsedniške funkcije v Republiki Srbski.

Osrednja volilna komisija Kosova je po predčasnih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 28. decembra, preštela več kot 25 odstotkov glasov za kandidate za poslane v 120-članski kosovski parlament. Po trenutnih podatkih postajajo jasne sestave deseteric najuspešnejših kandidatov posameznih strank, ki se bodo potegovali za sedeže v skupščini. Volitve so potekale v znamenju političnih napetosti, vendar proces preštevanja glasov trenutno teče brez večjih javnih zapletov. Končni rezultati bodo določili novo sestavo zakonodajnega telesa, ki bo moralo nasloviti ključna vprašanja stabilnosti v regiji in odnose s sosednjimi državami. Podatki, objavljeni na spletni strani volilne komisije, kažejo na visoko stopnjo personalizacije glasovanja, kjer so volivci poleg strankarskih list izbirali tudi konkretne posameznike.

Osrednja volilna komisija (KQZ) Kosova je v četrtek, 2. januarja 2025, v Centru za številte in rezultate pričela s postopkom štetja več kot 27.000 glasovnic, ki so jih oddali volivci iz tujine. Gre za ključen korak v okviru predčasnih parlamentarnih volitev, ki so potekale v državi. Glasovnice so bile predhodno prevzete iz poštnih predalov zunaj meja Kosova in predstavljajo pomemben del končnega volilnega izida. Tiskovni predstavnik komisije je pojasnil, da bo štetje glasov iz diaspore omogočilo dokončno oblikovanje rezultatov, ki bodo določili sestavo prihodnjega parlamenta v Prištini. Proces spremljajo opazovalci in predstavniki političnih strank, da bi zagotovili transparentnost volilnega procesa. Štetje glasov iz tujine je pogosto odločilen dejavnik pri porazdelitvi sedežev med vodilnimi albanskimi političnimi subjekti.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je izrazil globoko zaskrbljenost nad razmerami v Venezueli in pozval k takojšnji deeskalaciji napetosti. V svoji izjavi je poudaril, da Evropska unija odločno podpira mirno, demokratično in vključujočo rešitev krize, ki mora v celoti spoštovati mednarodno pravo ter načela, zapisana v Listini Združenih narodov. Costa je poudaril, da Bruselj pozorno spremlja dogajanje in si prizadeva za stabilizacijo razmer v tej latinskoameriški državi. Pozivom k mirnemu reševanju sporov sta se pridružili tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas. Skupno sporočilo evropskih voditeljev odraža enotno stališče do venezuelske krize, pri čemer poudarjajo nujnost spoštovanja demokratičnih standardov in zaščito človekovih pravic. EU ostaja zavezana diplomaciji kot primarnemu sredstvu za dosego politične stabilnosti v regiji.

General Mamadi Doumbouya, ki je kot vodja tranzicije nastopil na predsedniških volitvah 28. decembra 2025, je po uradni potrditvi rezultatov s strani vrhovnega sodišča nagovoril državljane. Doumbouya je po uradnih podatkih zbral 86,82 odstotka glasov, kar mu zagotavlja mandat za vodenje države. V svojem prvem uradnem nagovoru po volitvah, ki je sovpadal z novoletnim voščilom 4. januarja 2026, je poudaril, da v procesu ni ne zmagovalcev ne poražencev, temveč obstaja le ena, združena in nedeljiva Gvineja. Novoizvoljeni predsednik je v svojem govoru izpostavil vizijo o izgradnji politično in gospodarsko suverene države. Kljub visoki podpori na glasovanju so tuji opazovalci in kritiki volitve označili za prirejene v prid aktualnemu voditelju. Doumbouya, ki je na oblast prvotno prišel z vojaškim udarom, zdaj s potrjenim mandatom napoveduje novo obdobje stabilizacije države, medtem ko se mednarodna skupnost spopada z vprašanji o legitimnosti demokratičnega procesa v tej zahodnoafriški državi.

Vodja vojaške hunte Mamady Doumbouya, ki je oblast v Gvineji prevzel z vojaškim udarom pred štirimi leti, je bil na nedeljskih volitvah izvoljen za novega predsednika države. Po podatkih volilne komisije, objavljenih v torek, je Doumbouya prejel približno 87 odstotkov glasov. Volitve je zaznamovala odsotnost opozicijskih voditeljev, ki na glasovanju niso sodelovali, kar postavlja pod vprašaj legitimnost celotnega procesa. Zmaga Doumbouye pomeni formalizacijo njegove oblasti, ki jo je kot polkovnik začel s strmoglavljenjem prejšnjega predsednika Alpha Condéja leta 2021. Čeprav je sprva obljubljal vrnitev k civilni oblasti, se je s tokratno izvolitvijo utrdil na čelu države. Mednarodni opazovalci in nevladne organizacije so že pred volitvami opozarjali na omejevanje politične svobode in zatiranje kritičnih glasov v državi, kar se je odrazilo tudi v visokem odstotku podpore ob odsotnosti konkurence.

Portugalski predsednik vlade Luís Montenegro je ob 40. obletnici podpisa pristopne pogodbe k Evropski uniji poudaril, da je bila ta odločitev ključna strateška izbira, ki je državi omogočila razvoj in modernizacijo. Po njegovih besedah je članstvo v takratni Evropski gospodarski skupnosti utrdilo portugalsko demokracijo, odprlo nacionalno gospodarstvo ter državi omogočilo konvergenco znotraj evropskega prostora. Montenegro je izpostavil, da je Portugalska s tem korakom našla nov smisel svoje evropske poklicanosti. Predsednik države Marcelo Rebelo de Sousa je ob tej priložnosti dodal, da integracija v evropsko povezavo predstavlja enega največjih dosežkov revolucije 25. aprila, ki je končala desetletja diktature. Praznovanje obletnice je služilo kot opomin na transformativno moč evropskih institucij, ki so Portugalski pomagale premostiti gospodarsko zaostalost in postati stabilna demokratična država. Oba voditelja sta se strinjala, da je bila pot v Evropo nepovratna in nujna za dolgoročni napredek naroda.

Zvezna komisija za voditeljska soočenja je sporočila, da je dosegla poravnavo z Zeleno stranko, potem ko je stranka napovedala izpodbijanje svoje izključitve iz spomladanskih volilnih soočenj. Komisija je umaknila izključitev stranke.